| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
alfa
popoln začetnik
Pridružen/-a: 22.05. 2013, 14:53
Prispevkov: 4
|
 Objavljeno: 22 Maj 2013 15:34 |
 |
|
En lep prisrčen pozdrav vsem tukaj.
Jaz odpiram nov thread, in namenjen je vsem tistim, ki se ukvarjate s plavanjem agonistično ali kot master.
Zanima me, koliko je po vašem mnenju pomembno imeti zaupanje v trenerja? In do kje se lahko spusti poslušnost in ubogljivost atleta? Je bolj prav, da se atlet upre na določene zahteve od trenerja, ali je bolje, da na vsako zahtevo uboga? Odgvorite prosim, morda iz vaših osebnih izkušenj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Valemaster
nečist začetnik
Pridružen/-a: 22.05. 2013, 20:59
Prispevkov: 12
|
| Objavljeno: 22 Maj 2013 21:09 |
|
|
Pozdravljen Alfa!
Postavil si zelo delikatno vprašanje, ker v tem primeru govorimo o odnosu, pri kateremu je ravnovesje striktno odvisno od rezultatov, ki jih doseže športnik.
Kot master bi ti lahko povedala eno, kot agonist (izkušnje kot starš) pa drugo.
Bistvo tega po mojem je, da v trenutku, ko začneš dvomiti in neveš ali "ubogati" ali ne, tisto subtilno ravnovesje se je že pokvarilo, in težko ga je znova povrniti nazaj.
Plavalec master je odrasel, včasih s predhodnimi izkušnjami ali z drugimi sredstvi mu je omogočeno, da lahko presodi, če je trening, ki mu je bil predlagan, primeren za njega ali ne, za dosego določenega rezultata, ali preprosto je trening primeren za njega in pika.
Meni osebno se je zgodilo, da sem imela trenerja, ki mu nisem zaupala.
V resnici ni bilo težko za razumeti, da njegov program ni bil prilagojen za master plavalce. Pol sem menjala trenerja, in sem imela prav. Naslednjo sezono so tistega trenerja odstranili s položaja.
Za agonista ni vedno lahko. Kot prvo agonist je mlad, in ponavadi nima veliko izkušenj.
Za njega je težko presoditi, če so odločitve od trenerja pravilne in jih postaviti pod vprašajem; potem je tukaj tudi tisto spoštovanje in tista psihična odvisnost, da se zdi, da brez trenerja ne moreš storiti ničesar...
Kakor jaz to vidim, prav je, da je prisotno spoštovanje, vendar tudi primerjanje. Zelo je tudi odvisno, kakšnega človeka imaš pred seboj. Morda se pogovoriti in videti stvari skupaj, ki ne bi bile primerne, bi bila lahko rešitev, vendar treba bit previden, da ne pride do kakšnega nesporazuma, ki bi lahko ogrozil odnos.
Načeloma, ko plavalec začne dvomiti v delo njegovega trenerja, ni dober znak.
Lep pozdrav.
Valemaster (mamainatletinja) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
alfa
popoln začetnik
Pridružen/-a: 22.05. 2013, 14:53
Prispevkov: 4
|
| Objavljeno: 23 Maj 2013 11:09 |
|
|
Naj povem, da te težave nimam jaz. Jaz nimam problemov s komunikacijo, ali z zaupanjem z mojim trenerjem, ali karkoli s tem povezano.
Imel sem veliko trenerjev v mojem agonističnem lajfu, in pri 22-tih letih (zagotovo zrel iz športnega vidika), sem prišel do mnenja, da močnejši športnik je tisti, ki je sposoben biti NEODVISEN od svojega trenerja.
In za trenerja, ne mislim "tehničnega" (če je trener nesposoben s tehničnega vidika, zaupanje ne služi ničemur), ampak mislim na "trenerja" v širšem smislu, vključno s psihološkega in motivacijskega vidika.
Seveda to je moje mnenje, ki je dobro zame, in za mnoge druge pa ne...Spoznal sem, da večina plavalcev razvije neko sorto "odvisnosti" do svojega trenerja. Trener je bog na bazenu, med treningom, in tako naprej.
Sprašujem se: ali je bolj prav, da en trener zahteva od svojega varovanca, absolutno ubogljivost, slepo zaupanje, ne glede nato kaj zahteva od njega, ali da ga nauči, da postane "sam" bolj močen, da bo v stanju trenirat s pametjo, in da bo sam vedel, če določene zadeve lahko opravi v tistem trenutku ali ne?
Odločil sem se odpreti to temo, ko so mi prijatelji povedali, vedenje od njihovega trenerja: slednji je zahteval od svojih varovancev, da mu pošljejo slike od njihovih sob, popolnoma urejene, da se naučijo, kako pomembno je dati " pozornost v vsak detajl".
Tisti, ki tega ni storil, naj bi bil reva. Sprašujem se: kakšen je smisel te zadeve? (govorim za dečke, stare več kot 15 let - absolutno). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Athos
že čisto domači
Pridružen/-a: 09.01. 2013, 10:12
Prispevkov: 88
Kraj: Nova Gorica
|
| Objavljeno: 23 Maj 2013 12:59 |
|
|
Jaz nimam neposrednih trenerskih izkušenj v plavanju, vendar pri odnosih "vzgojitelj" in "vajenec" pa ja (in to v obeh vlogah).
Močno dvomim, da uporaba grožnje proti enemu vajencu, da ga boš izpostavil posmehovanju pred vsemi ostalimi v skupini, je dobra pedagoška poteza, na kateri koli ravni.
Mislim, da namen plavalne ekipe je, da se posamezniki fizično in psihično vzporedno krepijo in da rastejo, in ne da se jih ožema kot limone v ožemalniku s kakršnimi koli sredstvi pod prisilo. Nevem morda sem le utopičen v tem primeru, vendar to je moje mnenje.
_________________
"Hack the lack that lacks the hack" |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Valemaster
nečist začetnik
Pridružen/-a: 22.05. 2013, 20:59
Prispevkov: 12
|
| Objavljeno: 23 Maj 2013 15:20 |
|
|
| alfa je napisal/a: | Naj povem, da te težave nimam jaz. Jaz nimam problemov s komunikacijo, ali z zaupanjem z mojim trenerjem, ali karkoli s tem povezano.
Imel sem veliko trenerjev v mojem agonističnem lajfu, in pri 22-tih letih (zagotovo zrel iz športnega vidika), sem prišel do mnenja, da močnejši športnik je tisti, ki je sposoben biti NEODVISEN od svojega trenerja.
In za trenerja, ne mislim "tehničnega" (če je trener nesposoben s tehničnega vidika, zaupanje ne služi ničemur), ampak mislim na "trenerja" v širšem smislu, vključno s psihološkega in motivacijskega vidika.
Seveda to je moje mnenje, ki je dobro zame, in za mnoge druge pa ne...Spoznal sem, da večina plavalcev razvije neko sorto "odvisnosti" do svojega trenerja. Trener je bog na bazenu, med treningom, in tako naprej.
Sprašujem se: ali je bolj prav, da en trener zahteva od svojega varovanca, absolutno ubogljivost, slepo zaupanje, ne glede nato kaj zahteva od njega, ali da ga nauči, da postane "sam" bolj močen, da bo v stanju trenirat s pametjo, in da bo sam vedel, če določene zadeve lahko opravi v tistem trenutku ali ne?
Odločil sem se odpreti to temo, ko so mi prijatelji povedali, vedenje od njihovega trenerja: slednji je zahteval od svojih varovancev, da mu pošljejo slike od njihovih sob, popolnoma urejene, da se naučijo, kako pomembno je dati " pozornost v vsak detajl".
Tisti, ki tega ni storil, naj bi bil reva. Sprašujem se: kakšen je smisel te zadeve? (govorim za dečke, stare več kot 15 let - absolutno). |
No, če pogledam s tvojega obzornega kota, trener, ki si ga opisal, se mi zdi bolj nevrotičen kot pa dober učitelj, oz vsaj človek, ki mu je usojeno delati z atleti, da dosežejo določeno raven zrelosti.
Kar se pa tiče "psihične odvisnosti" je res zelo razširjena. Mislim da je več tistih plavalcev, ki so odvisni od svojega trenerja, na vseh ravneh, od tistih, ki so razvili svojo lastno avtonomijo, saj je ta pojav "star" in zelo ukoreninjen. Morda z novo generacijo trenerjev, bo ta pojav izginil, vendar v tem trenutku vidim, da je to še vedno zelo prisotno.
Iz osebnih izkušenj v plavalnem ambijentu kjer je moja hči zrastla, je bila filozofija sledeča, spoštovati trenerja, in mu zaupati, ker on je poskušal formirat posameznike, in jim dajal na razpolago sredstva, da se dobro razvijejo kot športniki.
Na žalost sem vidla delati tudi drugačne vrste trenerjev, in osebno mi njihov način ni bil všeč, in rezultati so mi dali na koncu prav. Kot pravi Athos, grožnja in uporaba sile, ni primerna vzgojna metoda in ne pripomore k rasti. Se pridružujem svetu od utopičnih ljudi!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Leomon
nečist začetnik
Pridružen/-a: 14.05. 2013, 14:09
Prispevkov: 10
|
| Objavljeno: 24 Maj 2013 14:44 |
|
|
| alfa je napisal/a: | Naj povem, da te težave nimam jaz. Jaz nimam problemov s komunikacijo, ali z zaupanjem z mojim trenerjem, ali karkoli s tem povezano.
Imel sem veliko trenerjev v mojem agonističnem lajfu, in pri 22-tih letih (zagotovo zrel iz športnega vidika), sem prišel do mnenja, da močnejši športnik je tisti, ki je sposoben biti NEODVISEN od svojega trenerja.
In za trenerja, ne mislim "tehničnega" (če je trener nesposoben s tehničnega vidika, zaupanje ne služi ničemur), ampak mislim na "trenerja" v širšem smislu, vključno s psihološkega in motivacijskega vidika.
Seveda to je moje mnenje, ki je dobro zame, in za mnoge druge pa ne...Spoznal sem, da večina plavalcev razvije neko sorto "odvisnosti" do svojega trenerja. Trener je bog na bazenu, med treningom, in tako naprej.
Sprašujem se: ali je bolj prav, da en trener zahteva od svojega varovanca, absolutno ubogljivost, slepo zaupanje, ne glede nato kaj zahteva od njega, ali da ga nauči, da postane "sam" bolj močen, da bo v stanju trenirat s pametjo, in da bo sam vedel, če določene zadeve lahko opravi v tistem trenutku ali ne?
Odločil sem se odpreti to temo, ko so mi prijatelji povedali, vedenje od njihovega trenerja: slednji je zahteval od svojih varovancev, da mu pošljejo slike od njihovih sob, popolnoma urejene, da se naučijo, kako pomembno je dati " pozornost v vsak detajl".
Tisti, ki tega ni storil, naj bi bil reva. Sprašujem se: kakšen je smisel te zadeve? (govorim za dečke, stare več kot 15 let - absolutno). |
Mislim, da takšen trener, bi lahko imel velike težave z juridičnega vidika. Če sem čisto iskren, če bi prišel moj nečak, ker otrok nimam, k meni domov in bi mi to povedal, bi šel z veseljem na en pogovor s tem trenerjem, ker takšno vedenje je preprosto nesprejemljivo. Morda je ta trener videl preveč vojaških filmov in si je ožgal nevrone.
Osebno sem mnenja, da ena oseba odkrita sama s seboj ve, koliko lahko potegne iz sebe, in če potrebuje stalno spodbudo, da povleče iz sebe tisti svoj maximum, od nje ne bo nevem kaj, ne glede na treninge.
Če pa člouk iztisne iz sebe največ kar lahko in njegov trener tega ne opazi, najbolje da postavi zadeve takoj na jasnem in gotovo, potem pa kar bo bo.
Iz neposrednih in posrednih izkušenj, veliko trenerjev krivo podpira na nevaren način željo mnogih in sicer, da igrajo vlogo športnika. Pač pogosto predlagajo stvari, ki presegajo njihovo realno zmogljivost, in čisto možno, da je tisto popolnoma nepotrebno, ali neproduktivno.
Obstajajo sposobni ljudje in vestni, vendar ni tako enostavno jih najti. Torej kar se tiče treningov za odrasle, to se mora absolutno sam posameznik odločit, kaj trenirat in kako trening opraviti, ker tukaj se gre za zdravje in ni v igri športna karijera. Vse okoli odraslega človeka je nič v tem primeru, razen zdravja!
In poleg tega, če se gre za človeka, ki dela, ni vedno v dobri fizični kondiciji, pa če trenira zvečer, trener ne more vedet, koliko je utrujen in koliko lahko potegne iz sebe. Torej mislim, da je to timsko delo kjer je določen čut merila in medsebojna odkritost temelj za iti naprej.
V vsakem primeru, v bilo kateri disciplini, učitelj ki daje občutek neenakosti svojemu varovancu, ni prav in je zelo grdo! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
alfa
popoln začetnik
Pridružen/-a: 22.05. 2013, 14:53
Prispevkov: 4
|
| Objavljeno: 24 Maj 2013 17:20 |
|
|
Leomon ti si drastičen, jaz govorim o agonistični ekipi, in celo jaz (ki sem zelo anarhističen iz tega vidika), mislim, da če ima trener kanček takšnega vedenja, torej, da je strog in da zahteva red in disciplino, skoraj tako kot v "vojski" (kar slabo mi je, če pomislim) ne škodi.
Stvar je v temu: zakaj bi en trener raje vzel v svoje roke enega "zdresiranega športnika", ki vse kar se zahteva od njega naredi, od tistega ki razmišlja, uporablja možgane, ti pomaga pri tvojem delu, popolnoma zavedujoč se svojih sposobnosti in meja?
Zame je to nerazložljivo, vendar jaz razmišljam kot zrel športnik, manjka mi pa pogled iz "druge strani", se pravi od trenerja. Nevem kako nato gledajo trenerji.
Rad bi razumel in dojel, kakšna je filozofija trenerja "diktatorja". Je to podoba "bolne" osebe ali stojijo zatem konkretni, pametni razlogi za diktatorski odnos trenerja?
Ugotavljam, da vse to debatiranje lahko popolnoma dojame le tisti, ki živi v kontekstu agonističnega plavanja.
Že pri master plavalcih (tudi na visoki ravni) se vse spremeni in prav je tako. Recimo, da govorimo o dečkih, starih 15 let in več (agonisti).
Nazadnje urejal/a alfa 25 Maj 2013 00:05; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Master78
že čisto domači
Pridružen/-a: 08.07. 2012, 21:02
Prispevkov: 334
|
| Objavljeno: 24 Maj 2013 19:25 |
|
|
| alfa je napisal/a: | | Stvar je v temu: zakaj bi en trener raje vzel v svoje roke enega "zdresiranega športnika", ki vse kar se zahteva od njega naredi, od tistega ki razmišlja, uporablja možgane, ti pomaga pri tvojem delu, popolnoma zavedujoč se svojih sposobnosti in meja? |
Ja čakaj malo Alfa. Če si diktatorski tip trenerja, itak da boš vzel v roke tistega plavalca, ki je vodljiv pod vsakim obzornim kotom, ker takšnim trenerjem, takšen plavalec ugaja al ne? Mislim, da ja.
_________________
A mathematician, like a painter or poet, is a maker of patterns. If his patterns are more permanent than theirs, it is because they are made with ideas.
G. H. Hardy |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Valemaster
nečist začetnik
Pridružen/-a: 22.05. 2013, 20:59
Prispevkov: 12
|
| Objavljeno: 14 Jun 2013 18:29 |
|
|
| alfa je napisal/a: | Ugotavljam, da vse to debatiranje lahko popolnoma dojame le tisti, ki živi v kontekstu agonističnega plavanja.
Že pri master plavalcih (tudi na visoki ravni) se vse spremeni in prav je tako. Recimo, da govorimo o dečkih, starih 15 let in več (agonisti). |
Se strinjam, gre za dva različna sveta, z različno motivacijo in z različnim background. Pri master plavalcih se težko razvije takšen odnos kot ga imata varovanec-trener na agonistični ravni. Psihološka podvrženost ne obstaja. Gre se za odnos odrasel–odrasel pri kateremu je lahko simpatija, antipatija, spoštovanje ali nespoštovanje, ne pa odvisnost. Pri plavalcih agonistih je drugače. Pri njih je večja verjetnost, da se počutijo pod vplivom odraslega človeka, pa čeprav to ni prav. Dober trener, oseba, ki ima vse pošlihtano pri sebi in je uravnotežena, vedno išče eno primerjavo. Poskuša naučiti atleta, da spozna sam sebe in da presodi svoja merila v plavanju, pa daje mu zaupanje, da verjame vase in se mu ne posmehuje, ga ne trpinči in ponižuje. Sam kot praviš ti, obstaja določena oblika discipline in reda kot v "vojski", ki se lahko včasih zdi tudi pretirana vendar v določenih mejah ima nek svoj smisel pedagogike. Uči se imeti spoštovanje, pomembnost dela, truda in da rezultati ne pridejo po naključju, treba jih iskati. So atleti, ki trenirajo tudi med prazniki, zgodaj zjutraj, če dežuje ali sneži, če je trening in trener je tam, moraš obvezno iti, vendar to ne pomeni trpinčenje. Poskuša se dati mlademu športniku sredstva, da dojame delo, ki ga počne in svojo reakcijo na to, poskuša se ne dajati vedno neutemeljene ukaze ampak naj delo poteka tako, da posameznik osveščeno raste. Odkrito povedano ne vem, kaj se skriva za podobo diktatorskega trenerja. Težko ga je določit. Morda miselnost iz preteklih časov, zaprta mentaliteta, osebne frustracije, nezmožnost vzpostavit stik z ostalimi, nizka inteligenca in elastičnost. Ne vidim smiselnega razloga tukaj…na trenutke sem si tudi jaz postavila slednje vprašanje, vendar nisem doumela te skrivnosti… 
Osebno sem vedno iskala dialog, vendar do tega nikoli ni prišlo. Jaz sem si od vedno govorila, da v vsakemu od nas je nekaj dobrega in da je moralo biti nekaj dobrega tudi v njemu, vendar če sem čist poštena, nisem prišla do zaključka in tako sem zapustila teren…pardon…bazen!
Kakorkoli že, sem vesela, da se je to zgodilo meni kot odraslemu človeku in da sem jaz imela opravka s takšnim tipom trenerja in ne moja hči, ki je imela veliko srečo s trenerji na svoji agonistični poti.
Nazadnje urejal/a Valemaster 15 Jun 2013 07:23; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Leomon
nečist začetnik
Pridružen/-a: 14.05. 2013, 14:09
Prispevkov: 10
|
| Objavljeno: 14 Jun 2013 21:28 |
|
|
| alfa je napisal/a: | Leomon ti si drastičen, jaz govorim o agonistični ekipi, in celo jaz (ki sem zelo anarhističen iz tega vidika), mislim, da če ima trener kanček takšnega vedenja, torej, da je strog in da zahteva red in disciplino, skoraj tako kot v "vojski" (kar slabo mi je, če pomislim) ne škodi.
Stvar je v temu: zakaj bi en trener raje vzel v svoje roke enega "zdresiranega športnika", ki vse kar se zahteva od njega naredi, od tistega ki razmišlja, uporablja možgane, ti pomaga pri tvojem delu, popolnoma zavedujoč se svojih sposobnosti in meja?
Zame je to nerazložljivo, vendar jaz razmišljam kot zrel športnik, manjka mi pa pogled iz "druge strani", se pravi od trenerja. Nevem kako nato gledajo trenerji.
Rad bi razumel in dojel, kakšna je filozofija trenerja "diktatorja". Je to podoba "bolne" osebe ali stojijo zatem konkretni, pametni razlogi za diktatorski odnos trenerja?
Ugotavljam, da vse to debatiranje lahko popolnoma dojame le tisti, ki živi v kontekstu agonističnega plavanja.
Že pri master plavalcih (tudi na visoki ravni) se vse spremeni in prav je tako. Recimo, da govorimo o dečkih, starih 15 let in več (agonisti). |
Čudno, ponavadi sem tako diplomatski in spraven! Če govoriš o agonistih, potem ne morem reči ničesar!
Kakorkoli ne glede nato, tisti ki ima takšen pristop do športnikov smatra ljudi za mašine in vsak, ki se vpraša na glas, da zakaj je potrebno delati določene stvari sproži cel cirkus, razen če si fenomen in točno veš kaj počneš. Tisti, ki se vpraša zakaj ni šampion, naj se čez minuto vpraša, če je vredno trenirat ko konj! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
*Ana*
že čisto domači
Pridružen/-a: 17.08. 2012, 11:13
Prispevkov: 126
Kraj: LJ
|
| Objavljeno: 15 Jun 2013 21:06 |
|
|
| Valemaster je napisal/a: | | alfa je napisal/a: | Ugotavljam, da vse to debatiranje lahko popolnoma dojame le tisti, ki živi v kontekstu agonističnega plavanja.
Že pri master plavalcih (tudi na visoki ravni) se vse spremeni in prav je tako. Recimo, da govorimo o dečkih, starih 15 let in več (agonisti). |
So atleti, ki trenirajo tudi med prazniki, zgodaj zjutraj, če dežuje ali sneži, če je trening in trener je tam, moraš obvezno iti, vendar to ne pomeni trpinčenje. |
Drži. En lep primer je naša Tjaša Vozel. Lani recimo je šla trenirat za 1. november. Svaka ji čast. Klobuk dol.
_________________
PK ILIRIJA |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
swimmirror
popoln začetnik
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 09:18
Prispevkov: 4
|
| Objavljeno: 17 Jun 2013 09:27 |
|
|
Bil sem agonist v plavanju pred mnogimi leti (od 1980 do 1983) in pol sem znova začel po skoraj 30 letih.
V teh dveh obdobjih, so bile moje izkušnje popolnoma drugačne. Kot otrok nisem imel " pravice do besede " in moral sem ubogati na ukaze trenerja! Zaupanje v trenerja ni moralo biti drugačno kot popolno! Podal sem se v njegove roke in on je formiral mojo tehniko plavanja in malo tudi moj značaj.
Izkušnje kot master: moj klubski kolega (nekdanji agonist) ni nikoli maral trenerke in je vedno počel to kar je želel, krajšal je pavze… plaval je v hlačnih nogavicah, ko so bili že vsi ostali v fazi razplavanja…treninge si je poosebil po lastni meri! Ta gospod nikoli ni izboljšal svoje čase in nekaj mesecev je sledil treningom, vendar pol se je vrnil na svojo rutino. Zagotovo to nekaj pomeni!
Jaz v slednji temi, se želim osredotočit na eno drugo zadevo: je boljši trener, ki ima vojaško disciplino kot narednik Hartman, ki te popelje do najboljših rezultatov na svetu, ali je boljši trener-prijatelj s katerim se lahko pogovarjaš in ti pomaga odraščati brez travm, vendar on s svojimi varovanci ne dosega tako dobre rezultate?
Danes kot master, ko mislim, da se ne strinjam s treningom ali vsaj delno. Kot prvo, če so še ostali prisotni, sem tiho in plavam v tišini; potem, ko sem sam s trenerko, govorim z njo in jo prosim za pojasnilo, razložim ji moje dileme… včasih sem imel prav, vendar mnogokrat tudi ne in sem mogel vzet besedo nazaj. Iz slednje izkušnje izhaja zaupanje v trenerja. Upam si skromno trditi, da se ne reče " Jaz vem več kot ti! "
_________________
Purple haze all in my brain |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
dejan
vajenček
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 11:36
Prispevkov: 19
|
| Objavljeno: 30 Jan 2014 22:08 |
|
|
| Zelo zanimiva tema. Sem prebral vse prispevke. Nekak se strinjam z vsakim malo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
alfa
popoln začetnik
Pridružen/-a: 22.05. 2013, 14:53
Prispevkov: 4
|
| Objavljeno: 31 Jan 2014 13:05 |
|
|
| swimmirror je napisal/a: | | Jaz v slednji temi, se želim osredotočit na eno drugo zadevo: je boljši trener, ki ima vojaško disciplino kot narednik Hartman, ki te popelje do najboljših rezultatov na svetu, ali je boljši trener-prijatelj s katerim se lahko pogovarjaš in ti pomaga odraščati brez travm, vendar on s svojimi varovanci ne dosega tako dobre rezultate? |
Šele zdaj sem videl tole. Fajn vprašanje si postavil. Torej je boljši tiranski trener pri kateremu lahko dosežeš najboljše čase na svetu, ali je boljši trener-prijatelj s katerim se lahko pogovoriš in ti pomaga, da dozoriš kot športnik, ampak s svojimi varonaci ne doseže tako dobrih časov ??
Ravno v temu je bistvo vsega, zakaj bi moralo biti slednje resnično razvidno načelo, da tiranski trener doseže boljše rezultate od trenerja, ki raje razloži, pojasni zadeve svojim varovancem kot pa, da jim ukazuje vsepoprek kaj morajo storiti ? In pozorno, tukaj jaz ne govorim o prijateljstvu, ker to je pol čisto nekaj drugega.
V vsakem primeru, če mi daš na izbiro tiranskega trenerja s katerim se gre na olimpijske igre, ampak psihično uničuje športnike vsak dan, ali trenerja, ki pomaga, da športniki dozorijo, jaz brez premislikov izberem ta drugega.
Nazadnje urejal/a alfa 31 Jan 2014 18:29; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
swimmirror
popoln začetnik
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 09:18
Prispevkov: 4
|
| Objavljeno: 31 Jan 2014 16:32 |
|
|
| alfa je napisal/a: | Šele zdaj sem videl tole. Fajn vprašanje si postavil. Torej je boljši tiranski trener pri kateremu lahko dosežeš najboljše čase na svetu, ali je boljši trener-prijatelj s katerim se lahko pogovoriš in ti pomaga, da dozoriš kot športnik, ampak s svojimi varonaci ne doseže tako dobrih časov??
Ravno v temu je bistvo vsega, zakaj moralo biti slednje resnično razvidno načelo, da tiranski trener doseže boljše rezultate od trenerja, ki raje razloži, pojasni zadeve svojim varovancem kot pa, da jim ukazuje vsepoprek kaj morajo storiti ? In pozorno, tukaj jaz ne govorim o prijateljstvu, ker to je pol čisto nekaj drugega.
V vsakem primeru, če mi daš na izbiro tiranskega trenerja s katerim se gre na olimpijske igre, ampak psihično uničuje športnike vsak dan, ali trenerja, ki pomaga, da športniki dozorijo, jaz brez premislikov izberem ta drugega. |
Ciao Alfa,
jaz ne mislim, da slednje mora biti resnično razvidno načelo, to so bile samo moje osebne izkušnje. Sedaj, če pomislim na ta dva trenerja, hm ... na enega imam lepe spomine, menim, da je imel pravilen pristop do mene, če pa pomislim na drugega trenerja (narednik Hartman), so spomini kanček neprijetni, ker sem moral ostati v povprečnosti ...
P.S: to vzemi zgolj za šalo, ker jaz bi se isto odločil tako kot ti.
_________________
Purple haze all in my brain |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
